Kontext

Vse prevečkrat sta se v pretklosti v odnosu kmetijstvo – varstvo okolja uveljavlala dva skrajna pristopa, ki imata oba zelo slabe rezultate oziroma posledice:
• Prvi napačni pristop je uveljavljanje pretirano strogih in neživljenjskih omejitev za zaščito vodnih  virov.
• Drugi negativen pristop pa je ignoriranje oziroma zanikanje negativnih vplivov, ki jih povzroča kmetijstvo.
V okviru projekta bomo te razlike presegli z upoštevanjem ciljev:
• Nacionalnega akcijskega programa za doseganje trajnostne rabe fitofarmacevtskih sredstev za obdobje 2012–2022:
o zmanjšanje nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali in za okolje zaradi rabe FFS, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših snovi z varnejšimi (tudi nekemičnimi) nadomestki,
o zmanjšanje ravni zdravju škodljivih aktivnih snovi v hrani in pitnih vodah, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših snovi z varnejšimi (tudi nekemičnimi) nadomestki,
o spodbujanje kmetijske pridelave, da se FFS uporabljajo po načelih integriranega varstva rastlin le takrat, kadar je to nujno potrebno oz. ekonomsko upravičeno, zlasti s povečanjem ozaveščanja  uporabnikov  o  varni  rabi  FFS, spodbujanjem  razvoja in uvedbo ekološkega kmetijstva ter drugih sonaravnih kmetijskih praks,
o zagotavljanje  trajnostne  uporabe  FFS  za  vse  vrste  rastlin  ob  zmanjšanju  tveganja zaradi uporabe FFS.
• Okvirne  vodne  direktive (Water  Framework  Directive  -  2000/60/EC), ki jo je RS sprejela z vstopom v EU:
v skladu s katero je osnovna  funkcija vodovarstvenih območij ohranitev kakovosti  pitne vode v vodnih virih, ki so namenjeni za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Slovenija je sprejela obvezo, da bo na vseh podzemnih in površinskih vodna telesa vzpostavljeno dobro količinsko in kemijsko stanje. 

Additional information

Projekt odgovarja na aktualne izzive kmetijske rabe na VVO v RS, ki obsegajo skoraj 1/5 ozemlja. Kmetijska dejavnost na VVO-jih je pogosto problematizirana zaradi vnosa mineralnih in organskih gnojil v tla in uporabe FFS. V praksi to predstavlja omejevanje uporabe gnojil in FFS-jev na VVO, kar pa posledično negativno vpliva na konkurenčnost kmetijske dejavnosti na teh območjih.
Sodobni načini tretiranja semen, gnojenja (s stabilizatorji dušika, membranskimi dušikovimi gnojili) in zatiranja plevela (česanje, okopavanje, termično zatiranje), predstavljeni in preizkušeni v projektu, bodo zagotavljali ustrezne donose koruze in pšenice ob upoštevanju vseh ukrepov, ki veljajo za pridelavo na VVO.
Operativna skupina za izvedbo projekta, ki združuje kmetijska gospodarstva, raziskovalce in svetovalce, bo izvedla celostno in poglobljeno raziskavo, praktični preizkus pridelave koruze in pšenice z zgoraj omenjenimi ukrepi. Rezultate bo predstavila ciljnim skupinam.