Context

Okrepitev trajnosti evropskega prehranskega sistema (kmetijstvo, predelava, distribucija in poraba) je v središču evropskega zelenega dogovora (European green deal, 2019), ambiciozne in kompleksne razvojne strategije, ki je usmerjena v preoblikovanje EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno skupnost.
Eno izmed najbolj obetajočih področij za hitre pozitivne spremembe v smeri uvajanja konceptov trajnosti in krožnosti na področju kmetijstva je učinkovitejša uporaba stranskih proizvodov na kmetiji, med katere sodijo tudi tokovi stranskih proizvodov rastlinskega porekla. Ti so praviloma slabo izkoriščeni, saj so preveč pogosto uporabljeni kot raztros na pridelovalnih površinah in tako lahko povzročijo razmeroma obsežno izpiranje nitratov (biomasa z visoko vsebnostjo dušika in nizkim razmerjem C/N). Drugi pogosti načini uporabe so proizvodnja organskih gnojil na kmetiji (lokalno kompostiranje) ali predelava v sklopu biološke predelave komunalnih odpadkov (komunalno kompostiranje, bioplinarna). Dosedanje raziskave in uvedene prakse na tem področju potrjujejo dobre potenciale za zapiranje lokalnih snovnih zank na kmetiji (rastlinska hranila), pozitivnega vpliva na kakovost tal ter zmanjševanje okoljskih vplivov (evtrofikacija, plinaste izgube dušika itd.).