Context

Opraševanje žuželk je ena najpomembnejših ekosistemskih storitev, pomembnih tako za delovanje ekosistemov in ohranjanje biotske raznovrstnosti kot kmetijsko pridelavo. Pri opraševanju je poleg medonosne čebele zelo pomembna tudi vloga divjih opraševalcev, ki so v primerjavi z medonosno čebelo v mnogih primerih celo bolj učinkoviti. Za zanesljivo opraševanje in s tem povezano stabilno pridelavo in ohranjanje biotske pestrosti je zato ključnega pomena ohranjanje pestrosti opraševalcev. Med divjimi opraševalci so najpomembnejše divje čebele. Doslej je bilo v Sloveniji najdenih 563 vrst divjih čebel, od tega 35 vrst čmrljev. Oprašujejo tudi muhe in metulji, v manjši meri tudi druge žuželke, npr. nekateri hrošči in ose.

Zaradi sprememb v okolju populacije divjih opraševalcev hitro upadajo. Upadanje populacij divjih čebel opažamo tudi v Sloveniji. Tako kot medonosno čebelo, tudi divje opraševalce ogrožajo uporaba pesticidov, pomanjkanje hrane zaradi intenzivnega kmetijstva in podnebnih sprememb ter bolezni. Poleg tega divje opraševalce ogrožata tudi pomanjkanje gnezdilnih mest.

Zaradi upadanja populacij opraševalcev se ponekod po svetu že soočajo s tako imenovano krizo opraševanja. Zaradi podnebnih in drugih okoljskih sprememb, pa bo zanesljivost opraševanja v prihodnosti vse manjša, kar ogroža stabilno pridelavo hrane in s tem prehransko varnost. Pomen pestrosti opraševalcev bo v prihodnosti zato še večji, saj bo zaradi podnebnih sprememb, ki se pri nas kažejo kot neugodno vreme v času cvetenja, ko medonosna čebela lahko povsem odpove, vloga divjih opraševalcev, zlasti čmrljev, ki so dejavni tudi v dežju, mrazu in vetru, še večja.