Context

V Sloveniji še nismo vzpostavili lastne referenčne populacije, ki je osnova za nacionalni obračun genomskih PV. Razlogov je več; do nedavnega je veljalo, da se v refernčno populacijo vključi najmanj 3 do 5 tisoč progeno testiranih bikov. Zaradi majhnosti populacije to ni bilo mogoče, saj pri mlečnem govedu v Sloveniji pri nobeni pasmi nimamo niti tisoč takih bikov. Tudi z upoštevanjem vključenih bikov iz tujine, ki so povezani z našo populacijo, ni mogoče doseči zadostnega števila. V zadnjem času je zaživela ideja o vključevanju krav v referenčno populacijo. Pri tem je pogoj vključitve 5 do 10 tisoč krav, ki imajo zanesljivo oceno lastne plemenske vrednosti. Trenutno imamo v Sloveniji manj kot 1500 genotipiziranih krav pri rjavi in pri črno-beli pasmi, od tega pa je kar nekaj mladih živali, ki še nimajo dovolj informacij, da bi jih vključili v referenčno populacijo. Dodatno je na SNP čipih, ki se uporabljajo za genotipizacijo, vključenih vse več informacij o monogenskih lastnostih. To so dedne bolezni-napake ter značilnosti, ki vplivajo na kakovost, npr. določajo beljakovine v mleku. Za te lastnosti še nimamo izdelanih strategij selekcije, nekateri kmetje pa že izvajajo selekcijo npr. na kapa kazeine in/ali na A2 beta kazein. Na trgu s plemenskimi biki (semenom) se pojavlja veliko ponudnikov z izključno komercialnim in ne dolgoročnim pogledom na uspeh reje. Pri tem uporabljajo različne in le delne informacije, zato je potrebno rejce usposobiti, da bodo učinkoviti pri tolmačenju vseh virov informacij in samostojnem vodenju selekcije glede na zastavljene cilje v lastni čredi.