Kontext

Področje uporabe gnojil na ravni Evropske unije ureja Direktiva Sveta 91/676/EGS (UL L 375, 31.12.1991) o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov. Direktiva državam članicam nalaga določitev občutljivih območij in vpeljavo operativnih programov in ukrepov za zmanjšanje onesnaženosti z nitrati iz kmetijstva na teh območjih. V Sloveniji v skladu z omenjeno direktivo to področje ureja nitratna ureba (Ur.l. RS, št. 113/09, 5/13, 22/15 in 12/17), ki določa mejne vrednosti letnega vnosa rastlinskih hranil v tla, stopnje zmanjševanja vnosa in druge ukrepe.
S povečano uporabo močne krme se je povečala količina gnoja in vsebnost fosforja v gnoju in gnojevki. Preobilica fosfatov lahko veže cink v tleh, zato se lahko pojavi pomanjkanje cinka v rastlinah. Pomanjkanje cinka v telesu živali poslabša plodnost. Z erozijo premeščeni talni delci, bogati s fosforjem, lahko onesnažijo jezera in tekoče vode (evtrofikacija). Problem redne uporabe mineralnih gnojil je tudi zakisanje tal.
Inovacije, ki se bodo preverile in bodo demonstrirane v sklopu projekta, bodo prispevale k izboljšanju svetovanja in izvajanja gnojenja v praksi na kmetijah in k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje. V okviru projekta bodo podani zametki monitoringa stanja založenosti tal s hranili in georadarska slika stanja tal, kar je pomemben indikator stopnje ranljivosti območij za onesnaženje voda. Na ta način bo tudi kmetijstvo lahko bolj učinkovito prispevalo k doseganju ciljev evropske Okvirne vodne direktive, ki do leta 2021 zahteva dobro stanje vseh vodnih teles.