Context

V Sloveniji je na trgu prehranskih dodatkov v obliki tablet in prahu dostopne veliko spiruline, vendar le-ta pretežno izvira iz geografsko oddaljenih držav, predvsem Kitajske, zato prihaja pri logistiki dostave do nepotrebnega obremenjevanja okolja, produkti, ki jih uvozimo v Slovenijo pa so vprašljive kakovosti. Čeprav je ta dejavnost v svetovnem merilu v velikem razmahu in globalni trg s spirulino strmo narašča, se pri nas s to perspektivno kmetijsko dejavnostjo ukvarja le peščica posameznikov. Izkušnje največjega pridelovalec spiruline v Sloveniji, ki bo tudi projektni partner, dokazujejo, da problem nista le neznanje in pomanjkanje izkušenj na tem področju, ampak tudi nedorečena klasifikacija dejavnosti in zakonodajni okvirji, saj je zaradi pomanjkljivih informacij svojo dejavnost rajši kot v okviru domače kmetije registriral kot samostojni podjetnik. Nadalje razvoj te dejavnosti upočasnjujeta tudi pomanjkanje tehnologij predelave sveže biomase na lokalnem nivoju in možnosti odkupa. Namreč, svežo spirulino je potrebno porabiti v treh dneh po žetvi ali pa jo predelati v izdelke z daljšim rokom trajanja. V Sloveniji tudi med potrošniki še ni ozaveščenosti, da je možno spirulino pridelati lokalno ter jo v prehrani uporabiti tudi svežo, zato je potrebno vložiti v promocijo še veliko truda. Nenazadnje pa je ta dejavnost velika priložnost za naše okolje, saj se srečujemo z upadanjem števila manjših kmetij, ki zaradi majhnega obsega proizvodnje na trgu niso več konkurenčne. Prestrukturiranje dejavnosti v  gojenje spiruline bi jim omogočilo večji dohodek na majhni površini, vključevanje le-te v prehranske izdelke ali storitve v okviru dopolnih dejavnosti pa dodano vrednost njihovi ponudbi in večjo konkurenčnost teh kmetij.