Preučevali smo vpliv zorenja vakuumsko pakiranega mesa (7 dni v hladilni komori pri 1 °C) na kakovostne parametre dolge hrbtne mišice longissimus dorsi (LD) petindvajsetih jagnjet, križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko pasmo in dorper pasmo (JSRxD). Na vzorcih dolge hrbtne mišice smo izmerili vrednost pH, sposobnost za vezanje vode, instrumentalno barvo in teksturo (trdoto-strižna sila) ter ocenili senzorično kakovost mesa. Po sedmih dneh zorenja je postalo meso značilno svetlejše, zmanjšal se je rumen odtenek barve, izboljšala se je sposobnost vezanja vode, meso je postalo mehkejše in izrazitejšega vonja in arome. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da je sedem dnevno zorenje jagnjetine smiselno, saj se posamezne senzorične lastnosti mesa opazno izboljšajo in doprinesejo k dodani vrdnosti takega proizvoda.

Pri reji jagnjet za meso, je jagnjeta najbolj smiselno dokrmljevati v obdobju njihove zgodnje hitre rasti. Še bolj priporočljivo je izvajati dokrmljevanje odstavljenih jagnjet, saj gre v tem primeru za direktno konverzijo krme v prirast jagnjet. Dokrmljujemo lahko odstavljena ali neodstavljena jagnjeta na paši ali v hlevu. Pri pitanju odstavljenih jagnjet na paši  je priporočljivo močna krmila odmerjati, v hlevu pa pitati s krmili po volji in krajši čas.  V primeru dokrmljevanja jagnjet na paši po volji, se njihova konzumacija paše močno zmanjša, kar je v nasprotju z našim ciljem. S stališča maščobnokislinske sestave intramuskularne maščobe ima meso jagnjet dokrmljevanih na paši ožje (ugodnejše) razmerje n-6/n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin v primerjavi z mesom jagnjet pitanih v hlevu na senu in krmilih. Prav tako jagnjeta pitana na paši dosežejo manjšo zamaščenost klavnih trupov, dobro mesnatost in ugodne senzorične lastnosti. Pri pitanju sesnih jagnjet na paši lahko zmanjšamo porabo močnih krmil ob dobri mlečnosti mater. Jagnjeta na paši dokrmljujemo do te mere, da dosežejo dnevne priraste vsaj 270 g/dan. Senzorične lastnosti tako vzrejenih jagnjet so ugodne, razmerje n-6/n-3 večkrat nenasičenih maščobnih kislin je zaradi konzumacije paše še vedno ugodno, kjlub dodatni konzumaciji krmil.

V Sloveniji 95 % prebivalcev uživa meso. Jagnjetina spada v skupino mesa, ki ga prebivalci Slovenije uživajo redkeje. Jagnjetino vsaj nekajkrat letno uživa 24 % jedcev mesa. Z metodo Max Diff smo ugotovili, da porabniki najbolj priljubljene vrste mesa povezujejo z enostavno in hitro pripravo. Jagnjetina je meso, ki ga porabnik ne pripravlja sam doma ampak ga pripravljajo ob posebnih priložnostih. Najpogostejši nakupni kanal jagnjetine je pri kmetih doma, čeprav bi si želeli kupovati v večjih trgovskih centrih. V trgovinah bi kupovali več, če bi bilo tovrstno meso razkosano in ustrezno pakirano za hitro pripravo. Ugotovitve spletne ankete, ki smo jo opravili v okviru projekta, kažejo, da je za povečanje povpraševanja po mesu drobnice priporočljivo: (1) odpraviti oviro slabega okusa/vonja in poudariti, da je to meso zdravo in okusno, (2) poudariti lokalni, slovenski izvor mesa, (3) odpraviti oviro zahtevnosti in prikazati načine enostavne priprave ter ponuditi osnovne kose in predpakirano meso, (4) odpraviti oviro slabše dostopnosti in distribucijo razširiti v večje trgovske verige. Odgovor na to, kako spremeniti prehrambene navade potrošnika je preprost: meso mora biti redno dostopno na trgovskih policah, konfekcionirano in predpakirano na manjše kose za hitro in enostavno uporabo. Polovica jedcev mesa bi kupovalo vsaj 1x mesečno ali pogosteje. Očitno so najmočnejša prepreka, zakaj se ne naroče več tega mesa, ključni mnenjski voditelji, kot so mesarji, poslovodje in distributerji. Njihovo mnenje lahko spremenimo le s spodbujenim povpraševanjem s strani porabnikov, kar lahko dosežemo le z načrtnim tržnim komuniciranjem, ki mora vključevati inovativen in preverjen izdelek in dobro marketinško zgodbo.

Rezultati pitanja zgodaj  (50 dni) in srednje zgodaj odstavljenih (75 dni) jagnjet križancev med oplemenjeno jezersko-solčavsko in teksel pasmo (JSRxT) so pokazali, da lahko dosežemo velike priraste  in odlične klavne lastnosti jagnjet, saj gre za tehnologijo pitanja mladih jagnjet v hlevu v obdobju intenzivne rasti. Po odstavitvi so bila jagnjeta razdeljena v dve skupini glede na starost ob odstavitvi in dokrmljevana z dopolnilno krmno mešanico za zgodaj odstavljena jagnjeta (Zlato runo-18 % SB, 2 % SM, 7,5 % SV) po volji in odličnim senom.  Jagnjeta JSRxT odstavljena pri starosti 50 oz. 75 dni so priraščala 309 oz. 271 g/dan v obdobju od rojstva do zakola. Jagnjeta, ki so bila odstavljena pri 50. dnevu starosti so dosegla povprečno 36,7 kg ob zakolu pri povprečni starosti 107 dni. Povprečna klavna masa jagnjet odstavljenih pri starosti 75 dni pa je bila 36,4 kg pri povprečni starosti 121 dni. Starost jagnjet ob odstavitvi ni vplivala na maso hladnega trupa, klavnost, pH, zamaščenost, konformacijo in površino dolge hrbtne mišice. Klavnost zgodaj in srednje zgodaj odstavljenih jagnjet je bila 47 %. Nekoliko večjo mesnatost so imeli klavni trupi srednje zgodaj odstavljenih jagnjet (U-) v primerjavi z zgodaj odstavljenimi (R+). Odstavitev pri starosti 50 dni je očitno več kot zadostna starost, da jagnjeta prestanejo odstavitev brez večjih posledic na rast in klavne lastnosti. Zgodaj odstavljena jagnjeta so svojo primerno klavno maso dosegla 14 dni prej kot srednje zgodaj odstavljena jagnjeta. Zgodnja odstavitev in dokrmljevanje odstavljenih jagnjet je priporočljiva za bolj izkušene reje. Gospodarnost reje se izboljša saj lahko ovce prej pripustimo in vzredimo večje število jagnjet na ovco na leto, jagnjeta pa imajo dobre klavne lastnosti.

S pomočjo raziskav v projektu so bile izbrane  tehnologije reje drobnice, ki omogočajo prirejo po kakovosti izenačenega mesa jagnjet v večjih količinah. Za primerne in hkrati trajnostno naravnane tehnologije reje se kažejo tehnologije z zgodnjim načinom odstavljanja in uporabo gospodarskega križanja. V primeru zgodnejše odstavitve jagnjet izboljšamo klavnost (iz 44 °% na 48 °% ) in mesnatost (iz R na U). V rejah, kjer gre za uravnotežene krmne obroke se kaže učinek boljših rastnih in klavnih lastnosti. Neposredni učinek izboljšane tehnologije reje se kaže v večji izenačenosti klavnih trupov in kakovosti mesa jagnjet med rejci. Razlike v rastnosti jagnjet med rejci so manj variabilne v kolikor se uporabi  tehnologija  zgodnje odstavitve ter pitanje odstavljenih jagnjet na večjo težo.

V okviru preizkusov izboljšanih tehnologij reje ob rabi pitanja na večjo telesno maso ob zakolu smo ugotovili, da je maščobno kislinska sestava intramuskularne maščobe v mejah priporočil svetovne zdravstvene organizacije. Razmerje n-6/n-3 PUFA MK je bilo v vseh preizkusih znotraj priporočil, to je med 4 in 5. Na ekonomičnost pitanja v veliki meri vpliva cena kupljene krme, ki je v ekološki proizvodnji skoraj dvakrat višja. S pitanjem na večjo telesno maso ob zakolu pridobimo večje osnovne kose mesa in s tem boljše pogoje za konfekcioniranje in prodajo posameznih kosov mesa, kar pomeni višjo prodajno ceno za kg mesa. Z uvedbo konfekcioniranja klavnih trupov jagnjet na porabniške kose in uvedbo neposredne prodaje bi se ekonomičnost pitanja na večjo maso izboljšala tudi v primeru ekološke proizvodnje. Konča telesna masa jagnjet ob zakolu je priporočena na najmanj 38 kg, starost pa naj ne bi bila večja od 130 dni.