Kontext

Semenski material slovenskih sort česna je zaradi neustrezne vzdrževalne selekcije zelo okužen, gre za bolezni in škodljivce, pri čemer so posebej problematične in neobvladljive okužbe z virusi in ogorčicami. Tako je slovenski trg brez zdravstveno ustreznega semenskega materiala slovenskih sort česna. Še huje, zdravstveno stanje se iz leta v leto slabša. Edini možni in učinkovit ukrep je sajenje zdravega sadilnega materiala, odstranitev virusov in zatiranje prenašalcev virusov ter odstranitev ogorčic iz sadilnega materiala, čemur pa mora slediti ustrezna agrotehnika v pridelavi semenskega materiala (in vivo).
Projekt tako izhaja iz velike potrebe slovenske semenarske pridelave česna in šalotke, ki se sooča z izjemno okuženostjo semenskega materiala slovenskih sort. Temeljni cilj je VZPOSTAVITEV VZDRŽEVALNE SELEKCIJE ČESNA (Allium sativa) IN ŠALOTKE (Allium cepa var. aggregatum) SLOVENSKIH SORT, ki ju druži skupna lastnost – v našem okolju ne semenijo, torej se tradicionalno razmnožujejo vegetativno, s tem pa se iz generacije v generacijo pojavljajo z virusi vse bolj okuženi osebki. Ključna težava je gospodarsko zelo pomembno (50 % in več) zmanjšanje pridelka (tako v semenarski pridelavi kot posledično v nadaljnji pridelavi za merkantil) (ocena KIS-a).
Projekt bo tako zasnovan na treh slovenskih sortah česna (Ptujski jesenski, Ptujski pomladanski in Anka jesenski) in eni populaciji šalotke (IHPS Žalec), v deležu tudi primerjalno še z ostalimi tremi slovenskimi sortami česna (Haloški, Primorski in Štrigon) ter na izbranih avtohotonih genotipih šalotke. Biotehnološko in agotehnološko delo bo nadgrajeno tudi s primernimi ukrepi za promocijo pridelave in trženja.

Additional comments

Dodatno pojasnilo glede organizacije in rezultatov projekta: Prva faza čiščenja bo potekala na KIS-u in IHPS-u (primarni nivo), pri čemer se bo znanje prenašalo na Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma (- sekundarni raziskovalni nivo). Grm Novo mesto bo tako prevzel (potrebno infrastrukturo in sodobno opremljen laboratorij že ima vzpostavljen) vse faze od identifikacije, čiščenja in mikropropagacije ter nadaljnji razvoj rastlin v in vivo pogojih (že postavljen rastlinjak 10*30m z mrežniki) vse do certificiranega semena. Za vzpostavitev trajnostne vzdrževalne selekcije je, poleg povezanosti RRI sektorja s semenarskimi hišami in pridelovalci, ključen tudi prenos znanja. Poleg kakovostnega semenskega materiala in vzpostavitve vzdrževalne selekcije je cilj projekta tudi promocija semenarstva in uporabe slovenskih sort semenskega materiala. S tem se projekt naslanja na veliko težavo sodobnega, tudi slovenskega kmetijstva, to je izjemna erozija lokalnih, domačih, avtohtonih in predvsem domačim razmeram prilagojenih sort kmetijskih rastlin, popularizaciji pridelave v segmentu ekološke pridelave (veliko povpraševanje na trgu!) in odpiranje novih zaposlitvenih priložnosti v kmetijstvu. Projekt se bo v velikem deležu nanašal na, z najboljšimi eksperti s področja semenarstva in statistike, zasnovo agrotehnoloških poskusov na kmetijskih gospodarstvih, s ciljem izdelave in razširjanja odličnih tehnoloških navodil. Kljub zahtevnim biotehnološkim procesom v laboratorijskem delu načrtujemo dober rezultat, struktura projektnega partnerstva pa je osnova za uspešen prodor zdravega semenskega materiala do pridelovalcev uporabnikov ter do popularizacije semenarjenja s slovenskimi sortami česna in šalotke.

Additional information

Sekundarno projekt  prispeva k slovenskim in evropskim ciljem ohranitve biotske pestrosti kmetijstva (cilji »Zagotovimo.si hrano za jutri«), ciljem Strategije razvoja Slovenije ter številnim evropskim strateškim ciljem. Velik poudarek se v projektu daje ekološki pridelavi (in vivo), zato je projekt ugoden prispevek k dvigu ekološke pridelave v Sloveniji in s tem doprinos vsem kategorijam, ki jih tovrstna pridelava prinaša (tla, narava – habitati, okolje - voda, potrošnik). Projekt se tako posredno nanaša tudi na naravo in okolje, pri čemer je potrebno vzpostaviti še en vidik, to je vidik prispevka projekta k ciljem zmanjšanja izpustov oz. ponora CO2. Na zmanjšanje izpustov ima projekt vpliv z vidika optimizacije agrotehnologije (predvsem prilagoditev na majhne pogonske stroje), z vidika ponora CO2 pa se ocenjuje, da gre pri pridelavi med obstoječim (okuženim) semenom in brezvirusnim semenom za razliko v pridelku do 50 % na isti površini ob isti agrotehnologijji, kar pomeni bistveno večji ponor toplogrednega plina na enoto površine. Iz tega sklepamo, da ima uporaba brezvirusnega materiala (poleg vseh drugih, še posebej ekonomskih) velik okoljski učinek. Pomemben končni učinek pa se nedvomno nanaša na dvig ekonomske učinkovitosti pridelave.