Kontext

Slovenska prašičereja v zadnjih 30 letih od osamosvojitve Slovenije preživlja težke čase. Od nekoč cvetoče panoge z razvito lastno selekcijo in 80% samooskrbo, smo v preteklih desetletjih padli na kritično nizko raven samooskrbe (30-40%), vodilne farme so opustile selekcijsko delo, ki se ohranja v ozkem obsegu le še na družinskih kmetijah. Z omejenimi potenciali je težko konkurirati prašičerejskim velesilam, nizke globalne cene pa slovenski prašičereji ne omogočajo konkurenčnosti. Prašičereja nujno potrebuje novo paradigmo razvoja, saj z omejenimi možnostmi in resursi ne more konkurirati globalnim pritiskom. Nova paradigma mora vključevati ekosistemske usluge dejavnosti in izkoristiti prednosti, ki jo ima “domač” proizvod, saj potrošnik verjame, da ga bolje pozna in mu s tem tudi bolj zaupa, predelovalci pa bolje poznajo tradicijo in specifičnost okusa slovenskih potrošnikov. Potrebno je plasiranje slovenskega prašiča v proizvodih s čim višjo dodano vrednostjo, razvoj nišne tržne proizvodnje visoke gastronomije z vključevanjem tradicionalnih in avtohtonih genskih virov. Pri pripravi projekta EIP smo izhajali iz potreb, ugotovljenih s strani javne službe kmetijskega svetovanja in rejcev, da pri obstoječem pitanju na višjo težo ne dosegamo izenačenosti klavnih trupov niti glede mesnatosti, zamaščenosti, še manj pa kvalitete mesa. Ugotavljamo, da obstoječi rejci, ki pitajo prašiče na višjo težo nimajo na razpolago nobenih normativov in navodil za tovrstno rejo za genotipe prašičev, ki jih redimo v Sloveniji in so bolj ali manj so prepuščeni sami sebi.

Additional comments

V okviru projekta se bomo ukvarjali s pogoji za vzpostavitev trajnostne verige med rejci prašičev in odkupovalcem oz. predelovalcem v izdelke višje kakovosti. V okviru projekta zato želimo vsem v verigi: rejcem, strokovnim službam in predelovalnim obratom priskrbeti verodostojne informacije s ciljem vzpostaviti verigo oskrbe s kvalitetnimi težkimi prašiči domačih genotipov, ki so osnovna surovina pri proizvodnji izdelkov višje kakovosti iz svinjskega mesa. Aktivnosti v projektu smo zastavili tako, da imamo velik poudarek na razširjanju rezultatov projekta predvsem v smeri izobraževanja kmetijskih svetovalcev, rejcev in informiranja javnosti za uporabo sistema in orodij, ki bodo razviti v okviru projekta.

Additional information

Projekt bo neposredno prispeval k postavitvi sistema pitanja prašičev na višjo težo za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti, v okviru katerega bodo kmetije dobile tehnološka in ekonomska navodila o reji prašičev (pasemska struktura, način krmljenja, tehnologija reje, …) na drugi strani pa predelovalna industrija surovino za proizvodnjo izdelkov višje kakovosti. Nove prakse in procesi povezani z vzpostavljanjem verige od reje prašičev do proizvodov, ki bodo preučevani v projektu, bodo ob koncu projekta opisani/predstavljeni kot model reje prašičev na večje teže, ki ga bo mogoče implementirati tudi na druge slovenske kmetije (prenos pridobljenih znanj in izkušenj širše) z manjšimi prilagoditvami. Z namenom prenosa znanja do ključnih ciljnih skupin in multiplikatorjev (oseb, ki razširijo rezultate naprej) bo tekom trajanja EIP projekta, še zlasti pa v tretjem letu, izvedenih več dogodkov s praktičnimi demonstracijami oz. preizkusi in tudi preko predstavitev rezultatov strokovni in širši javnosti ter medijem.
Del projekta se bo izvajal na zavarovanem območju v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave na kmetiji Pribinovina. Na tej kmetiji bomo testirali rejo prašičev avtohtone pasme Krškopoljski prašič v sistemu ekološke reje ob upoštevanju zakona o ohranjanju narave. Celotni sistem kmetije je usklajen tudi z cilji in aktivnostmi Krajinskega parka Goričko, kjer se kmetija tudi nahaja.